"Michaelove sanje o Italiji"

Zborovski koncert

recording logo

"Michaelove sanje o Italiji" je bil naslov koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina in Capelle de la torre, maja v Wolfenbüttlu. Letos mineva 400 let od smrti Michaela Praetoriusa, zato so izvajalci pod vodstvom dirigenta Floriana Helgatha program oblikovali iz del Mihaela Praetoriusa in njegovih italijanskih vzornikov: Adriana Banchierija, Lodovíca Viadane, Agostina Azzarija in Antonia Cifre. »Vsem organistom, instrumentalistom, órglarjem - in ne le nemškim, temveč tudi drugih narodov -, ter ljubiteljem«: takole je Michael Praetorius vsem naštetim posvetil drugi del svojega slavnega glasbenega spisa Syntagma musicum. Eno izmed najpomembnejših glasbeno-teoretskih del 17. stoletja je pravi leksikon glasbil in izvajalske prakse ter glasbenih oblik. Prav neverjetno znanje se skriva v treh zvezkih spisa, v katerih Praetorius omenja tudi novice z Italijanskega. Iz njegovega življenjepisa izvemo, da so bile to zveze s skladatelji in pa izjemno poznavanje italijanskega glasbenega tiska. A kljub temu - Italija je zanj ostala dežela sanj. Kljub nenehnemu potovanju, Benetk, Firenz in Rima ni nikoli videl. In kljub neštetokrat citiranim Monteverdiju, Gabrieliju, Viadani in Agazzariju - teh skladateljev ni nikoli srečal.

"Michaelove sanje o Italiji"

Zborovski koncert

"Michaelove sanje o Italiji" je bil naslov koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina in Capelle de la torre, maja v Wolfenbüttlu. Letos mineva 400 let od smrti Michaela Praetoriusa, zato so izvajalci pod vodstvom dirigenta Floriana Helgatha program oblikovali iz del Mihaela Praetoriusa in njegovih italijanskih vzornikov: Adriana Banchierija, Lodovíca Viadane, Agostina Azzarija in Antonia Cifre. »Vsem organistom, instrumentalistom, órglarjem - in ne le nemškim, temveč tudi drugih narodov -, ter ljubiteljem«: takole je Michael Praetorius vsem naštetim posvetil drugi del svojega slavnega glasbenega spisa Syntagma musicum. Eno izmed najpomembnejših glasbeno-teoretskih del 17. stoletja je pravi leksikon glasbil in izvajalske prakse ter glasbenih oblik. Prav neverjetno znanje se skriva v treh zvezkih spisa, v katerih Praetorius omenja tudi novice z Italijanskega. Iz njegovega življenjepisa izvemo, da so bile to zveze s skladatelji in pa izjemno poznavanje italijanskega glasbenega tiska. A kljub temu - Italija je zanj ostala dežela sanj. Kljub nenehnemu potovanju, Benetk, Firenz in Rima ni nikoli videl. In kljub neštetokrat citiranim Monteverdiju, Gabrieliju, Viadani in Agazzariju - teh skladateljev ni nikoli srečal.