Naprej h koreninam

Village folk

recording logo

663

V zgodovini človeštva so mnoge civilizacije propadle, ker niso uspele pridelati dovolj hrane. Sumerci, so že 4000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanje uničili rodovitno zemljo. Mayi so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine primerne za pridelavo hrane. Tudi v 21 stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Intenzivno kmetijstvo ni več model , s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili 9 milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijard kilogramov hrane. ar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Po napovedih Svetovne organizacije za hrano, BO zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, dobršen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine primerne za pridelavo hrane pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki. Morda je še čas da preprečimo te napovedi s trajnostno , ekološko , lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti , naravnih virov in surovin ter večjemu spoštovanju hrane, kot izvora našega življenja. 40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo , današnja potrošniška družba zavrže.

Naprej h koreninam

Village folk

V zgodovini človeštva so mnoge civilizacije propadle, ker niso uspele pridelati dovolj hrane. Sumerci, so že 4000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanje uničili rodovitno zemljo. Mayi so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine primerne za pridelavo hrane. Tudi v 21 stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj. Intenzivno kmetijstvo ni več model , s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili 9 milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijard kilogramov hrane. ar je skoraj še enkrat več kot jo pridelamo danes. Po napovedih Svetovne organizacije za hrano, BO zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, dobršen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine primerne za pridelavo hrane pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki. Morda je še čas da preprečimo te napovedi s trajnostno , ekološko , lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti , naravnih virov in surovin ter večjemu spoštovanju hrane, kot izvora našega življenja. 40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo , današnja potrošniška družba zavrže.