Kiparjenje časa

Slovenski film

recording logo

2335

Ljudje so kot niti na perzijski preprogi: eni puščajo daljšo, vidnejšo sled, drugi pa so sicer komaj opazni, a brez njih ne bi bilo dragocenega vzorca. Niti se prepletajo, vozljajo, kot se v vsakodnevem življenju srečujejo ljudje – bogati naročnik, kipar, starec, študentka, odvetnik. In če smo ljudje kot niti, je umetnost tista sila, ki nas tke v vzorce, čeprav danes to pozabljamo in dopuščamo, da namesto estetike govori denar. Kiparjenje časa je film o boju med estetiko in etiko. Že res, da se kipi, spomeniki menjajo, a kiparjenje ostaja. Film Kiparjenje časa je igrani TV-film, ki je nastal iz razmišljanja o javnih spomenikih, ki so Ljubljano krasili skozi čas. Kdo jih je postavljal, kdo delal in kdo rušil in zakaj je Ljubljana dolga leta čakala na konjeniški spomenik – najprej do Kraljevine SHS, ko je imela kar dva takšna spomenika, ki pa sta na svojem mestu stala le kratek čas, v osamosvojeni Sloveniji pa smo dobili spet dva – so vprašanja, na katera skuša v svoji diplomski nalogi odgovoriti študentka umetnostne zgodovine (Vanja Plut). Konjenika, ki stoji nasproti železniške postaje v Ljubljani, je naredil akademski kipar Jakov Brdar, ki v filmu preko odvetnika (Niko Goršič) in novodobnega bogataša (Branko Šturbej) dobi skrivnostno naročilo. Film prikazuje življenja različnih ljudi, ki se med seboj mimobežno srečujejo, ne da bi vedeli, da jih umetnost/ kiparjenje časa usodno povezuje. Hkrati je pa je pripoved o umetnosti in umetnikih v sodobnem času. Protagonisti: Vanja Plut, Branko Šturbej, Niko Goršič, Gorazd Končar in akademski kipar Jakov Brdar Scenaristki: Nataša Gaši, Alma Lapajne Režiserka: Alma Lapajne Direktor fotografije in snemalec: Marko Kočevar

Kiparjenje časa

Slovenski film

Ljudje so kot niti na perzijski preprogi: eni puščajo daljšo, vidnejšo sled, drugi pa so sicer komaj opazni, a brez njih ne bi bilo dragocenega vzorca. Niti se prepletajo, vozljajo, kot se v vsakodnevem življenju srečujejo ljudje – bogati naročnik, kipar, starec, študentka, odvetnik. In če smo ljudje kot niti, je umetnost tista sila, ki nas tke v vzorce, čeprav danes to pozabljamo in dopuščamo, da namesto estetike govori denar. Kiparjenje časa je film o boju med estetiko in etiko. Že res, da se kipi, spomeniki menjajo, a kiparjenje ostaja. Film Kiparjenje časa je igrani TV-film, ki je nastal iz razmišljanja o javnih spomenikih, ki so Ljubljano krasili skozi čas. Kdo jih je postavljal, kdo delal in kdo rušil in zakaj je Ljubljana dolga leta čakala na konjeniški spomenik – najprej do Kraljevine SHS, ko je imela kar dva takšna spomenika, ki pa sta na svojem mestu stala le kratek čas, v osamosvojeni Sloveniji pa smo dobili spet dva – so vprašanja, na katera skuša v svoji diplomski nalogi odgovoriti študentka umetnostne zgodovine (Vanja Plut). Konjenika, ki stoji nasproti železniške postaje v Ljubljani, je naredil akademski kipar Jakov Brdar, ki v filmu preko odvetnika (Niko Goršič) in novodobnega bogataša (Branko Šturbej) dobi skrivnostno naročilo. Film prikazuje življenja različnih ljudi, ki se med seboj mimobežno srečujejo, ne da bi vedeli, da jih umetnost/ kiparjenje časa usodno povezuje. Hkrati je pa je pripoved o umetnosti in umetnikih v sodobnem času. Protagonisti: Vanja Plut, Branko Šturbej, Niko Goršič, Gorazd Končar in akademski kipar Jakov Brdar Scenaristki: Nataša Gaši, Alma Lapajne Režiserka: Alma Lapajne Direktor fotografije in snemalec: Marko Kočevar