Osemindvajseto majske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Radijska kronika

recording logo

5

V ljubljanski stolnici je bil na današnji dan leta 1641 krščen Janez Vajkard Valvazor, kranjski polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf in risar. Študiral je pri jezuitih, veliko potoval po Evropi, kasneje je kupil grad Bogenšperk, omislil si je bogato knjižnico in bakroreznico ter se posvetil raziskovanju svoje dežele, študiju in pisanju. Angleška kraljevska družba ga je na podlagi razprave o Cerkniškem jezeru izvolila za rednega člana, leta 1688 je izdal Slavo vojvodine Kranjske, za njen izid je prodal skoraj vse svoje premoženje. 72-dnevno obdobje znamenite pariške komune se je na današnji dan leta 1871 končalo po tednu krvavih pouličnih bojev. To je bil prvi poskus izpeljave proletarske revolucije. Svet komun je razglasil enakopravnost žensk, ločitev cerkve od države, nekatere tovarne so izročili delavcem, vse uslužbence v upravi, sodstvu in prosveti so volili. "Lloydova agencija javlja: Po še ne potrjenih vesteh sta bila potopljena francoski parnik »St. Corentin« (216 ton) in italijanski parnik "Cagliarl" (2322 ton), zadnji po torpedu," je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela agencijsko novico iz Londona. l V Beogradu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in scenograf Ivan Demetrij Cej. Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Gorico, kjer je končal oblikovalsko šolo in se najprej zaposlil v tržiški ladjedelnici. Od leta 1965 je delal v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu kot scenograf in kostumograf. "Molotov o pariški konferenci: Sovjetska zveza zagovarja prijateljsko sodelovanje z demokratičnimi državami in se upira imperialističnim spletkam," tako je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik, saj je sovjetski zunanji minister vprašanje Trsta označil za enega bistevnih problemov pariške konference. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. Glasbeno se bomo sedaj spomnili srečanja harmonikarjev v Roču. Prisluhnimo odlomku oddaje Emila Zonte o drugem srečanju leta 1990

Osemindvajseto majske obletnice leta dva tisoč šestnajst

Radijska kronika

V ljubljanski stolnici je bil na današnji dan leta 1641 krščen Janez Vajkard Valvazor, kranjski polihistor, zgodovinar, topograf, etnograf in risar. Študiral je pri jezuitih, veliko potoval po Evropi, kasneje je kupil grad Bogenšperk, omislil si je bogato knjižnico in bakroreznico ter se posvetil raziskovanju svoje dežele, študiju in pisanju. Angleška kraljevska družba ga je na podlagi razprave o Cerkniškem jezeru izvolila za rednega člana, leta 1688 je izdal Slavo vojvodine Kranjske, za njen izid je prodal skoraj vse svoje premoženje. 72-dnevno obdobje znamenite pariške komune se je na današnji dan leta 1871 končalo po tednu krvavih pouličnih bojev. To je bil prvi poskus izpeljave proletarske revolucije. Svet komun je razglasil enakopravnost žensk, ločitev cerkve od države, nekatere tovarne so izročili delavcem, vse uslužbence v upravi, sodstvu in prosveti so volili. "Lloydova agencija javlja: Po še ne potrjenih vesteh sta bila potopljena francoski parnik »St. Corentin« (216 ton) in italijanski parnik "Cagliarl" (2322 ton), zadnji po torpedu," je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela agencijsko novico iz Londona. l V Beogradu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in scenograf Ivan Demetrij Cej. Med drugo svetovno vojno se je družina preselila v Gorico, kjer je končal oblikovalsko šolo in se najprej zaposlil v tržiški ladjedelnici. Od leta 1965 je delal v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu kot scenograf in kostumograf. "Molotov o pariški konferenci: Sovjetska zveza zagovarja prijateljsko sodelovanje z demokratičnimi državami in se upira imperialističnim spletkam," tako je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik, saj je sovjetski zunanji minister vprašanje Trsta označil za enega bistevnih problemov pariške konference. Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni na začetku, je ob koncu tako. Glasbeno se bomo sedaj spomnili srečanja harmonikarjev v Roču. Prisluhnimo odlomku oddaje Emila Zonte o drugem srečanju leta 1990