Pavla Jesih

Pozabljeni Slovenci

recording logo

1328

Portret vrhunske alpinistke, podjetnice, filmske poznavalke in samosvoje ženske, še posebej poznane zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru. Pavla Jesih (1901–1976) je bila vrhunska alpinistka in ena prvih žensk na svetu, ki so se ob boku moškim enakopravno lotevale najzahtevnejših prvenstvenih plezalnih poti. V Julijcih je začrtala vrsto smeri, ki so še danes hud preizkus za marsikaterega plezalca. Po usodnem padcu v steni Mojstrovke leta 1934 je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezalske podvige. Ko se je kasneje vrnila v Severno triglavsko steno, je iz nje po hudih preizkušnjah izplezala sama. Portret izjemne, domoljubne in humanistične umetniške podjetnice zajema tudi njeno poslovno povojno dejavnost, ko je bila lastnica največje verige kinematografov v Sloveniji. Pavla Jesih je bila ambiciozna, izobražena in podjetna ženska, ki se ni ozirala na družbene pregrade in je znala uveljavljati svoj prav – bodisi ko je pomagala radikalcem, ki so jih vlačili po kaznilnicah predvojne Jugoslavije, bodisi ko je izdatno podpirala OF, ilegalce in begunce, zaradi česar je skoraj bankrotirala. Kmalu po njenem zmagovitem izplezanju iz Stebra so jo obtožili za domnevno sodelovanje z okupatorjem. Razlastili so jo in ji vzeli vse, kar si je s sposobnostjo mukoma priborila. Njen boj z državo ni bil uspešen, saj se je na koncu pogreznila v obup in zaprla pred svetom. Družbo so ji delali le golobi. Pavla Jesih, vrhunska alpinistka in filmska poznavalka, svobodomiselna in svobodna soustvarjalka industrije sanj, ena prvih žensk, ki so v provincialni Ljubljani nosile hlače in v javnosti kadile cigarete, lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani, podpornica preganjenih in obubožanih, je nazadnje končala življenje bolna in sama.

Pavla Jesih

Pozabljeni Slovenci

Portret vrhunske alpinistke, podjetnice, filmske poznavalke in samosvoje ženske, še posebej poznane zaradi vzpona po osrednjem triglavskem (danes Čopovem) stebru. Pavla Jesih (1901–1976) je bila vrhunska alpinistka in ena prvih žensk na svetu, ki so se ob boku moškim enakopravno lotevale najzahtevnejših prvenstvenih plezalnih poti. V Julijcih je začrtala vrsto smeri, ki so še danes hud preizkus za marsikaterega plezalca. Po usodnem padcu v steni Mojstrovke leta 1934 je za vrsto let opustila najzahtevnejše plezalske podvige. Ko se je kasneje vrnila v Severno triglavsko steno, je iz nje po hudih preizkušnjah izplezala sama. Portret izjemne, domoljubne in humanistične umetniške podjetnice zajema tudi njeno poslovno povojno dejavnost, ko je bila lastnica največje verige kinematografov v Sloveniji. Pavla Jesih je bila ambiciozna, izobražena in podjetna ženska, ki se ni ozirala na družbene pregrade in je znala uveljavljati svoj prav – bodisi ko je pomagala radikalcem, ki so jih vlačili po kaznilnicah predvojne Jugoslavije, bodisi ko je izdatno podpirala OF, ilegalce in begunce, zaradi česar je skoraj bankrotirala. Kmalu po njenem zmagovitem izplezanju iz Stebra so jo obtožili za domnevno sodelovanje z okupatorjem. Razlastili so jo in ji vzeli vse, kar si je s sposobnostjo mukoma priborila. Njen boj z državo ni bil uspešen, saj se je na koncu pogreznila v obup in zaprla pred svetom. Družbo so ji delali le golobi. Pavla Jesih, vrhunska alpinistka in filmska poznavalka, svobodomiselna in svobodna soustvarjalka industrije sanj, ena prvih žensk, ki so v provincialni Ljubljani nosile hlače in v javnosti kadile cigarete, lastnica najelitnejšega umetniškega kina v Ljubljani, podpornica preganjenih in obubožanih, je nazadnje končala življenje bolna in sama.