Jokal je oče Stefan z tistimi, ki jokajo, vendar pa se njegova duša ni radostila z radostnimi. To mu je vse življenje preprečevalo, da bi bil srečen. Zavist mu ni dovoljevala, da bi se naslajal nad tem, kar ima, zakaj stalno se je vznemirjal zaradi želje po tistem, kar mu je manjkalo. Počasi se je pretvarjal v nesrečno orodje zlobe. Razmišlja Tadej Rifel.
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov. S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!
Na spletnih straneh RTV Slovenija uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov - podrobnosti. | več o piškotkih
