Vzhajajoči turizem Poljske in Makedonije

Na lepše, oddaja o turizmu

recording logo

375

Mednarodni turizem eksponentno raste in prekaša vse napovedi. Samo lani so na globalni ravni zabeležili kar 1,4 milijarde turističnih prihodov, kar je preseglo celo dolgoročne napovedi Svetovne turistične organizacije, ki je takšno rast napovedala šele za leto 2020. Svetovni izziv postaja, kako uravnavati število obiskovalcev, kako razpršiti in preusmeriti turistične tokove iz ikoničnih turističnih središč na obrobje, v zelo lokalne zgodbe in manj promovirane destinacije, ki pa imajo še vedno avtentično ponudbo. Še posebej glede na dejstvo, da so priljubljene in preko instagrama najbolje ocenjene točke sveta postale žrtve lastnega uspeha. Množični turizem za seboj pušča odtujene lokalne prebivalce, preobremenjeno infrastrukturo, načeto naravo, kulturno dediščino in na koncu tudi degradirano izkušnjo turistov. Zato so številne evropske države začele zelo pazljivo razvijati svoj model turizma. Tak primer sta Poljska in Severna Makedonija, ki skušata z različnimi ukrepi razbremeniti svojo turistično hrbtenico. Oddaja odkriva posledice, ki jih množični turizem že pušča v Gdansku. Poljskem Amsterdamu, ki zaradi pospešenih infrastrukturnih projektov in postanka velikih potniških ladij, že postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija. Zakaj v Gdansku izginjajo mikropivovarne, kakšen vpliv je imelo na poljski turizem delavsko gibanje Solidarnost in kako se je spremenil način potovanj po padcu železne zavese. Velika spletna priljubljenost, množični turizem in apetiti po zaslužkih s turizmom pa ogrožajo tudi status več zahodnobalkanskih držav in krajev, ki so uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine. Strokovnjaki v luči prekomernega turizma - po Dubrovniku, narodnem parku Plitvička jezera, črnogorskem Kotorju - vse bolj omenjajo tudi Ohridsko jezero v Severni Makedoniji. Država, ki (še) ni postala žrtev lastnega uspeha, ima status naslednje vzhajajoče destinacije - kar zahteva subtilen razvoj. Število turistov se zadnja leta iz Ohridskega jezera seli v Skopje - tudi po zaslugi vladnega projekta Skopje 2014, zaradi katerega mednarodni turistični vodiči Skopje imenujejo kar »prestolnica kiča oziroma Disneyland za turiste”. Zanimivo je, da se Severni Makedonci v svojem razvoju trajnostnega turizma skoraj v celoti zgledujejo po slovenskem modelu. Sledijo nam tako skozi razvoj produktov, organizacijo destinacijskega managmenta kot tudi skozi trajnostni pristop v turizmu, ki je razumljen kot ustvarjanje vzdržnih pogojev in ekonomskih priložnosti za lokalno skupnost.

Vzhajajoči turizem Poljske in Makedonije

Na lepše, oddaja o turizmu

Mednarodni turizem eksponentno raste in prekaša vse napovedi. Samo lani so na globalni ravni zabeležili kar 1,4 milijarde turističnih prihodov, kar je preseglo celo dolgoročne napovedi Svetovne turistične organizacije, ki je takšno rast napovedala šele za leto 2020. Svetovni izziv postaja, kako uravnavati število obiskovalcev, kako razpršiti in preusmeriti turistične tokove iz ikoničnih turističnih središč na obrobje, v zelo lokalne zgodbe in manj promovirane destinacije, ki pa imajo še vedno avtentično ponudbo. Še posebej glede na dejstvo, da so priljubljene in preko instagrama najbolje ocenjene točke sveta postale žrtve lastnega uspeha. Množični turizem za seboj pušča odtujene lokalne prebivalce, preobremenjeno infrastrukturo, načeto naravo, kulturno dediščino in na koncu tudi degradirano izkušnjo turistov. Zato so številne evropske države začele zelo pazljivo razvijati svoj model turizma. Tak primer sta Poljska in Severna Makedonija, ki skušata z različnimi ukrepi razbremeniti svojo turistično hrbtenico. Oddaja odkriva posledice, ki jih množični turizem že pušča v Gdansku. Poljskem Amsterdamu, ki zaradi pospešenih infrastrukturnih projektov in postanka velikih potniških ladij, že postaja vse bolj priljubljena turistična destinacija. Zakaj v Gdansku izginjajo mikropivovarne, kakšen vpliv je imelo na poljski turizem delavsko gibanje Solidarnost in kako se je spremenil način potovanj po padcu železne zavese. Velika spletna priljubljenost, množični turizem in apetiti po zaslužkih s turizmom pa ogrožajo tudi status več zahodnobalkanskih držav in krajev, ki so uvrščeni na seznam Unescove svetovne dediščine. Strokovnjaki v luči prekomernega turizma - po Dubrovniku, narodnem parku Plitvička jezera, črnogorskem Kotorju - vse bolj omenjajo tudi Ohridsko jezero v Severni Makedoniji. Država, ki (še) ni postala žrtev lastnega uspeha, ima status naslednje vzhajajoče destinacije - kar zahteva subtilen razvoj. Število turistov se zadnja leta iz Ohridskega jezera seli v Skopje - tudi po zaslugi vladnega projekta Skopje 2014, zaradi katerega mednarodni turistični vodiči Skopje imenujejo kar »prestolnica kiča oziroma Disneyland za turiste”. Zanimivo je, da se Severni Makedonci v svojem razvoju trajnostnega turizma skoraj v celoti zgledujejo po slovenskem modelu. Sledijo nam tako skozi razvoj produktov, organizacijo destinacijskega managmenta kot tudi skozi trajnostni pristop v turizmu, ki je razumljen kot ustvarjanje vzdržnih pogojev in ekonomskih priložnosti za lokalno skupnost.