Gledališče Pekarna

Kulturni fokus

recording logo

46

Umetniška ustvarjalnost poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja – pa naj gre za literaturo, glasbo, gledališče ali film – dandanes ni le, rečeno z Milanom Jesihom, zanesljivi predmet nostalgije, ampak obenem tudi objekt precej nesramežljivega občudovanja in poveličevanja. Pa tu najbrž ne gre za nekakšno nekritično, slepo potrebo po mitizaciji za vsako ceno, temveč za spoznanje, da sta bili ambicija in vizija umetnikov pred štirimi, petimi desetletji resnično precej brezkompromisni, radikalni in osupljivi, včasih sicer nemara donkihotski, a vendar – ali pa prav zato – že kar herojski. Dober zgled nam v tem smislu ponuja ustvarjalnost legendarnega ljubljanskega eksperimentalnega gledališča Pekarna. Njegovo zgodbo, ki se je odvila med letoma 1971 in 1978, je pred nedavnim v knjigi Gledališče Pekarna : rojstvo gledališča iz duha svobode, ki je izšla v založbi Mestnega gledališča ljubljanskega, popisal eden njegovih dveh soustanoviteljev, sicer nekdanji direktor Slovenskega gledališkega muzeja pa pesnik, dramatik in ta čas tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Ivo Svetina. Zakaj Pekarne preprosto ni mogoče pozabiti, kakšno mesto zavzema v zgodovini slovenske gledališke umetnosti in kako bi njene lekcije na ploden način mogli uporabiti današnji ustvarjalci, smo v pogovoru Ivom Svetino preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ki ga je pripravil Goran Dekleva. na fotografiji: logotip gledališča Pekarna, ki ga je oblikoval Matjaž Vipotnik (foto - Goran Dekleva)

Gledališče Pekarna

Kulturni fokus

Umetniška ustvarjalnost poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja – pa naj gre za literaturo, glasbo, gledališče ali film – dandanes ni le, rečeno z Milanom Jesihom, zanesljivi predmet nostalgije, ampak obenem tudi objekt precej nesramežljivega občudovanja in poveličevanja. Pa tu najbrž ne gre za nekakšno nekritično, slepo potrebo po mitizaciji za vsako ceno, temveč za spoznanje, da sta bili ambicija in vizija umetnikov pred štirimi, petimi desetletji resnično precej brezkompromisni, radikalni in osupljivi, včasih sicer nemara donkihotski, a vendar – ali pa prav zato – že kar herojski. Dober zgled nam v tem smislu ponuja ustvarjalnost legendarnega ljubljanskega eksperimentalnega gledališča Pekarna. Njegovo zgodbo, ki se je odvila med letoma 1971 in 1978, je pred nedavnim v knjigi Gledališče Pekarna : rojstvo gledališča iz duha svobode, ki je izšla v založbi Mestnega gledališča ljubljanskega, popisal eden njegovih dveh soustanoviteljev, sicer nekdanji direktor Slovenskega gledališkega muzeja pa pesnik, dramatik in ta čas tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev, Ivo Svetina. Zakaj Pekarne preprosto ni mogoče pozabiti, kakšno mesto zavzema v zgodovini slovenske gledališke umetnosti in kako bi njene lekcije na ploden način mogli uporabiti današnji ustvarjalci, smo v pogovoru Ivom Svetino preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ki ga je pripravil Goran Dekleva. na fotografiji: logotip gledališča Pekarna, ki ga je oblikoval Matjaž Vipotnik (foto - Goran Dekleva)