Stanko Vraz

Kulturni fokus

recording logo

92

Je bil Samuel Beckett irski ali francoski pisatelj? – Rodil se je v Dublinu in svoje prve literarne uspehe izpisal v angleščini, toda nedolgo po drugi svetovni vojni se je za stalno naselil v Parizu in začel pisati v francoščini, v kateri je navsezadnje ustvaril svoja najslavnejša, najpomembnejša dela – od drame Čakajoč na Godota do romana Neimenljivi. Kaj pa neki drug nobelovec, Thomas Stearns Eliot? – Rodil se je v St. Louisu v Združenih državah, toda že od začetka prve svetovne vojne je živel v Angliji, tam napisal vsa svoja ključna dela, od Puste dežele do Štirih kvartetov, nazadnje pa je sprejel še britansko državljanstvo in stopil v anglikansko Cerkev. In kaj reči o še tretjem nobelovcu, Eliasu Canettiju, ki se je rodil v judovsko sefardsko družino v Bolgariji, se še mlad selil po Švici, Nemčiji in Avstriji, tam začel pisati v nemščini, po anšlusu pa se nastanil v Angliji in postal britanski državljan? – Več kot očitno je, da nacionalna identiteta človeku še zdaleč ni položena že v zibko, ampak je produkt tako posameznikovih individualnih izbir in odločitev kakor slepe sile zgodovine. In kakor dokazujejo omenjeni trije Nobelovi nagrajenci, tudi pisatelj, ki zamenja en nacionalni kontekst za drugega, še vedno lahko piše eksistencialno zavezujočo, univerzalno veljavno literaturo. Toda do te poante bi se komaj dokopali, če bi za merilo vzeli zgodbo enega izpovedno najmočnejših slovenskih pesnikov 19. stoletja, Stanka Vraza, ki danes slej ko prej velja za narodnega odpadnika, saj se je v zadnjem desetletju življenja uveljavil kot eden vodilnih predstavnikov hrvaške romantike. Je leta 2017 naposled nastopil čas, da Stanka Vraza na drugačen, bolj afirmativen način vpišemo v kulturno zgodovino našega prostora – ali pa se nacionalističnim izključevanjem še naprej ni mogoče odpovedati? – To vprašanje smo pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo gostili dr. Andraža Ježa z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, ki je problematiki, povezani z Vrazom, posvetil še svežo knjigo Stanko Vraz in nacionalizem: od narobe Katona do narobe Prešerna. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Stanko Vraz (portret je naslikal Mihael Stroj)

Stanko Vraz

Kulturni fokus

Je bil Samuel Beckett irski ali francoski pisatelj? – Rodil se je v Dublinu in svoje prve literarne uspehe izpisal v angleščini, toda nedolgo po drugi svetovni vojni se je za stalno naselil v Parizu in začel pisati v francoščini, v kateri je navsezadnje ustvaril svoja najslavnejša, najpomembnejša dela – od drame Čakajoč na Godota do romana Neimenljivi. Kaj pa neki drug nobelovec, Thomas Stearns Eliot? – Rodil se je v St. Louisu v Združenih državah, toda že od začetka prve svetovne vojne je živel v Angliji, tam napisal vsa svoja ključna dela, od Puste dežele do Štirih kvartetov, nazadnje pa je sprejel še britansko državljanstvo in stopil v anglikansko Cerkev. In kaj reči o še tretjem nobelovcu, Eliasu Canettiju, ki se je rodil v judovsko sefardsko družino v Bolgariji, se še mlad selil po Švici, Nemčiji in Avstriji, tam začel pisati v nemščini, po anšlusu pa se nastanil v Angliji in postal britanski državljan? – Več kot očitno je, da nacionalna identiteta človeku še zdaleč ni položena že v zibko, ampak je produkt tako posameznikovih individualnih izbir in odločitev kakor slepe sile zgodovine. In kakor dokazujejo omenjeni trije Nobelovi nagrajenci, tudi pisatelj, ki zamenja en nacionalni kontekst za drugega, še vedno lahko piše eksistencialno zavezujočo, univerzalno veljavno literaturo. Toda do te poante bi se komaj dokopali, če bi za merilo vzeli zgodbo enega izpovedno najmočnejših slovenskih pesnikov 19. stoletja, Stanka Vraza, ki danes slej ko prej velja za narodnega odpadnika, saj se je v zadnjem desetletju življenja uveljavil kot eden vodilnih predstavnikov hrvaške romantike. Je leta 2017 naposled nastopil čas, da Stanka Vraza na drugačen, bolj afirmativen način vpišemo v kulturno zgodovino našega prostora – ali pa se nacionalističnim izključevanjem še naprej ni mogoče odpovedati? – To vprašanje smo pretresali v tokratnem Kulturnem fokusu. Pred mikrofonom smo gostili dr. Andraža Ježa z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU, ki je problematiki, povezani z Vrazom, posvetil še svežo knjigo Stanko Vraz in nacionalizem: od narobe Katona do narobe Prešerna. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Stanko Vraz (portret je naslikal Mihael Stroj)