Bratje ali tujci?

Kulturni fokus

recording logo

198

Ob obisku predsednika Ruske federacije, Vladimirja Putina, v Sloveniji je v tokratnem Kulturnem fokusu beseda tekla o zgodovini slovensko-ruskih kulturnih stikov. Ti so bili dolgo le sporadični – to pravzaprav ni presenetljivo, če pomislimo, da geografija tu ni bila v nikakršno pomoč, saj smo Slovenci vendarle najbolj zahoden, Rusi pa najbolj vzhoden slovanski narod –, toda od napoleonskih vojn naprej je obseg teh stikov nezadržno naraščal. Pri tem sicer ne gre spregledati, da vselej le ni šlo gladko; politika je tu namreč vselej igrala pomembno vlogo. Sredi devetnajstega stoletja denimo, ko je bilo med našimi pradedi in prababicami čutiti močno panslovansko navdušenje, pa, seveda, takoj po drugi svetovni vojni je bilo umetnikov in znanstvenikov, ki so posredovali med obema narodoma, veliko. Nasprotno je bilo po koncu prve svetovne vojne pa ob izteku hladne vojne interesa za izmenjevanje in posredovanje bistveno manj. Toda v vsakem primeru so se zgodbe, ki so se v stoletjih spisale na razdalji med Rusijo in Slovenijo, sila zanimive. Podrobneje smo jih predstavili v pogovoru z zgodovinarjem in rusistom Simonom Malmevallom. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ruska kapelica na Vršiču (Wikipedia)

Bratje ali tujci?

Kulturni fokus

Ob obisku predsednika Ruske federacije, Vladimirja Putina, v Sloveniji je v tokratnem Kulturnem fokusu beseda tekla o zgodovini slovensko-ruskih kulturnih stikov. Ti so bili dolgo le sporadični – to pravzaprav ni presenetljivo, če pomislimo, da geografija tu ni bila v nikakršno pomoč, saj smo Slovenci vendarle najbolj zahoden, Rusi pa najbolj vzhoden slovanski narod –, toda od napoleonskih vojn naprej je obseg teh stikov nezadržno naraščal. Pri tem sicer ne gre spregledati, da vselej le ni šlo gladko; politika je tu namreč vselej igrala pomembno vlogo. Sredi devetnajstega stoletja denimo, ko je bilo med našimi pradedi in prababicami čutiti močno panslovansko navdušenje, pa, seveda, takoj po drugi svetovni vojni je bilo umetnikov in znanstvenikov, ki so posredovali med obema narodoma, veliko. Nasprotno je bilo po koncu prve svetovne vojne pa ob izteku hladne vojne interesa za izmenjevanje in posredovanje bistveno manj. Toda v vsakem primeru so se zgodbe, ki so se v stoletjih spisale na razdalji med Rusijo in Slovenijo, sila zanimive. Podrobneje smo jih predstavili v pogovoru z zgodovinarjem in rusistom Simonom Malmevallom. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: ruska kapelica na Vršiču (Wikipedia)