A. Kumar – J. Ivanc po F. Prešernu: Al'pekel, al'nebo, opera v enem dejanju, Opera in balet SNG Maribor, posnetek iz Cankarjevega doma v Ljubljani

Koncerti – kulturno-umetniški program

recording logo

Opera Alda Kumarja Al' pekel al' nebo prikazuje usode in prigode posameznikov, ki med pijanimi naborniki, spogledljivimi dekleti in opravljivimi damami iščejo svoj prostor pod soncem, a ostajajo večinoma nerazumljeni. Libretistka Jera Ivanc je izbrala verze Franceta Prešerna iz različnih pesmi in jih dramaturško mojstrsko prepletla v novo zgodbo. Prizorišče opere je postavljeno na mestni trg, kjer v pričakovanju večernega plesa srečujemo like in podobe iz različnih Prešernovih pesmi: Kranj'c, ti le dobička iščeš! … Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže … Luna sije, klad'vo bije … Bliža se železna cesta …. Od nekdaj lepe … Vrhunec opere je ples, na katerem se usodno srečata Urška in Povodni mož. Ob tem se razvijejo vsi operni elementi, ki vključujejo razkošno orkestracijo, zbor, video in zapeljivo divji ples. Tokratna interpretacija Prešernovega Povodnega moža se ne konča z mislijo na pravično kazen za prevzetnost – nosilka ošabnosti, nečimrnosti in spletkarstva ni več Urška, ampak družba. Urška je v operi metafora globlje lepote, nedolžne tišine, čiste ljubezni in hrepenenja po drugačnem, boljšem življenju, stran od kruha in iger željnih brezimnih, mesenih posameznikov, ki od površnosti omotični slepo sledijo dobrikanju oblasti – populističnega Župana in njegove žene. Dirigent Simon Robinson.

A. Kumar – J. Ivanc po F. Prešernu: Al'pekel, al'nebo, opera v enem dejanju, Opera in balet SNG Maribor, posnetek iz Cankarjevega doma v Ljubljani

Koncerti – kulturno-umetniški program

Opera Alda Kumarja Al' pekel al' nebo prikazuje usode in prigode posameznikov, ki med pijanimi naborniki, spogledljivimi dekleti in opravljivimi damami iščejo svoj prostor pod soncem, a ostajajo večinoma nerazumljeni. Libretistka Jera Ivanc je izbrala verze Franceta Prešerna iz različnih pesmi in jih dramaturško mojstrsko prepletla v novo zgodbo. Prizorišče opere je postavljeno na mestni trg, kjer v pričakovanju večernega plesa srečujemo like in podobe iz različnih Prešernovih pesmi: Kranj'c, ti le dobička iščeš! … Slep je, kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže … Luna sije, klad'vo bije … Bliža se železna cesta …. Od nekdaj lepe … Vrhunec opere je ples, na katerem se usodno srečata Urška in Povodni mož. Ob tem se razvijejo vsi operni elementi, ki vključujejo razkošno orkestracijo, zbor, video in zapeljivo divji ples. Tokratna interpretacija Prešernovega Povodnega moža se ne konča z mislijo na pravično kazen za prevzetnost – nosilka ošabnosti, nečimrnosti in spletkarstva ni več Urška, ampak družba. Urška je v operi metafora globlje lepote, nedolžne tišine, čiste ljubezni in hrepenenja po drugačnem, boljšem življenju, stran od kruha in iger željnih brezimnih, mesenih posameznikov, ki od površnosti omotični slepo sledijo dobrikanju oblasti – populističnega Župana in njegove žene. Dirigent Simon Robinson.