H. Purcell: Dido in Enej - Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret

Koncerti – kulturno-umetniški program

recording logo

169

Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.

H. Purcell: Dido in Enej - Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret

Koncerti – kulturno-umetniški program

Dido in Enej skladatelja Heryja Purcella (1658‒1695) je prva angleška opera. Obenem je to tudi Purcellovo najpomembnejše delo in hkrati najpomembnejša angleška opera 17. stoletja. Vokalna akademija Ljubljana jo je na Slovenskem prvič izvedla z baročnimi glasbili. Gre za zelo uspešen zbor pod umetniškim vodstvom dirigenta Stojana Kureta: Vokalna akademija Ljubljana je leta 2010 kot prvi moški zbor v zgodovini osvojila veliko nagrado Evrope, leta 2011 prejela Guidoneum award za izjemne dosežke in prispevek k razvoju zborovske glasbe v svetovnem merilu, leta 2012 pa med petimi predstavniki celin Evropo zastopala na prireditvi World choral summit v Pekingu. Projektno deluje tudi v mešanih zasedbah s solisti in inštrumentalisti, poleg Purcellove opere Dido in Enej je v letih 2011 in 2012 izvedla izbrane enoglasne in večglasne motete C. Monteverdija in Mozartov Rekviem za soliste, zbor in klavir štiriročno v priredbi Karla Czernyja.