dr. Ignacija Fridl Jarc

Intervju

recording logo

V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.

dr. Ignacija Fridl Jarc

Intervju

V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.