dr. Ivan Čuk

Intervju - TV

recording logo

1174

V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.

dr. Ivan Čuk

Intervju - TV

V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.