Pripoved o minulih letih

Glasovi svetov

recording logo

147

Pripoved o minulih letih je najstarejše ohranjeno besedilo, ki govori o srednjeveški zgodovini vzhodnoslovanskega prostora. Najbrž nič kaj presenetljivo, se na preteklost, popisano v tej kroniki, danes sklicujejo tako ruski kakor beloruski in ukrajinski nacionalisti in si jo skušajo prisvojiti za potrebe današnjega geopolitičnega trenutka. V tej luči se z vso ostrino postavlja vprašanje, ali je Kijevska Rusija, najstarejša vzhodnoslovanska državna tvorba, katere nastanek popisuje prav Pripoved o minulih letih, pravzaprav predhodnica Rusije ali Ukrajine. Toda kronisti, ki so v 12. stoletju pisali Pripoved o minulih letih, si seveda niso belil las s takimi vprašanji. Zanimale so jih čisto druge stvari. Kaj torej izvemo o preteklosti prostora med Karpati in Volgo, med Črnim in Baltskim morjem, če je ne beremo skozi nacionalistično izkrivljena očala? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnih Glasovih svetov. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, Aljaž Glaser, ki je Pripoved o minulih letih prevedel v slovenščino, in zgodovinar Simon Malmemvall, ki je slovenski izdaji te kronike pripisal spremno študijo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Pripoved o minulih letih

Glasovi svetov

Pripoved o minulih letih je najstarejše ohranjeno besedilo, ki govori o srednjeveški zgodovini vzhodnoslovanskega prostora. Najbrž nič kaj presenetljivo, se na preteklost, popisano v tej kroniki, danes sklicujejo tako ruski kakor beloruski in ukrajinski nacionalisti in si jo skušajo prisvojiti za potrebe današnjega geopolitičnega trenutka. V tej luči se z vso ostrino postavlja vprašanje, ali je Kijevska Rusija, najstarejša vzhodnoslovanska državna tvorba, katere nastanek popisuje prav Pripoved o minulih letih, pravzaprav predhodnica Rusije ali Ukrajine. Toda kronisti, ki so v 12. stoletju pisali Pripoved o minulih letih, si seveda niso belil las s takimi vprašanji. Zanimale so jih čisto druge stvari. Kaj torej izvemo o preteklosti prostora med Karpati in Volgo, med Črnim in Baltskim morjem, če je ne beremo skozi nacionalistično izkrivljena očala? – Odgovor na to vprašanje smo v tokratnih Glasovih svetov. Gostje pred mikrofonom so bili dr. Blaž Podlesnik, predavatelj na Oddelku za slavistiko ljubljanske Filozofske fakultete, Aljaž Glaser, ki je Pripoved o minulih letih prevedel v slovenščino, in zgodovinar Simon Malmemvall, ki je slovenski izdaji te kronike pripisal spremno študijo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.