Andrej Šegula: Sveti Gregor iz Nise

Duhovna misel

recording logo

Danes obhajamo god svetega Gregorja iz Nise. Prihaja iz družine dveh svetnikov: svetega Bazilija Velikega in svete Makrime. Rodil se je okoli leta 335. Njegovi življenjepisci so zapisali, da velja med vzhodnimi očeti za tistega, ki se je najbolj poglobil v mistični nauk in doživetje kontemplacije. Študiral je retoriko, grško književnost in filozofijo. Postal je škof v Nisi. Na prvo mesto je postavil Boga in duhovno življenje. Zaradi zanemarjenja zemeljske stvarnosti so ga pregnali v izgnanstvo. Po vrnitvi se je spopadel s heretiki. Velja za eno najvplivnejših osebnosti II. vesoljnega cerkvenega zbora, ki je leta 381 potekal v Carigradu. Ohranjenih je več njegovih del s področja dogmatike, duhovne teologije, mistike, razlag Svetega pisma, pa tudi nekaj njegovih pridig. Med najbolj znana dela sodijo: Veliki katehetski govor, O duši in vstajenju, O Mojzesovem življenju ter Homilija (pridiga) o očenašu in o blagrih. Ustavimo se ob njegovi misli o molitvi. Sveti Gregor iz Nise je že v 4. stoletju zapisal: »Vidim namreč, da si ljudje v zdajšnjem življenju za vse bolj prizadevajo kot za molitev. V duši se eden usmeri k temu, drugi k onemu, za dobrino molitve pa jim ni nič mar. Zgodaj hiti trgovec po kupčiji in se pri tem vneto trudi, da prej kakor stanovski tovariši kupcem razkaže svoje blago. /…/ Prav tako tudi kupec v skrbeh, da bi ga drug ne prehitel in bi sam ne dobil tistega, kar potrebuje, ne hiti v cerkev, ampak v prodajalno. In ker imajo vsi enako željo po dobičku in kar tekmujejo, da bi bližnjega prehiteli, jim tisto, s čimer se tako vneto ukvarjajo, krade čas za molitev – ta se je namreč spremenila v čas za kupčijo. /…/ Vsak je zaverovan v tisto, kar ima v rokah, in pozablja na molitveno dejavnost, misleč, da je čas, posvečen Bogu, izguba z ozirom na nalogo, ki si jo je zadal.« Človek skoraj ne more verjeti – zapis, kakor da bi ga zapisali danes. S svetopisemskimi besedami bi lahko rekli: »Nič novega pod soncem!« Človek vseh časov in prostorov je bitje, razpeto med zemeljske stvarnosti (materializem) in duhovni svet oziroma duhovno življenje. Ime Gregor izhaja iz grškega imena Gregorios in pomeni »sem buden, živim«. In točno to nam želim: Bodimo budni! Živimo! Živimo zdajšnji trenutek, živimo ga na polno. Samo zdajšnji trenutek je naš – ne včerajšnji, ne jutrišnji. Zdaj, tukaj!

Andrej Šegula: Sveti Gregor iz Nise

Duhovna misel

Danes obhajamo god svetega Gregorja iz Nise. Prihaja iz družine dveh svetnikov: svetega Bazilija Velikega in svete Makrime. Rodil se je okoli leta 335. Njegovi življenjepisci so zapisali, da velja med vzhodnimi očeti za tistega, ki se je najbolj poglobil v mistični nauk in doživetje kontemplacije. Študiral je retoriko, grško književnost in filozofijo. Postal je škof v Nisi. Na prvo mesto je postavil Boga in duhovno življenje. Zaradi zanemarjenja zemeljske stvarnosti so ga pregnali v izgnanstvo. Po vrnitvi se je spopadel s heretiki. Velja za eno najvplivnejših osebnosti II. vesoljnega cerkvenega zbora, ki je leta 381 potekal v Carigradu. Ohranjenih je več njegovih del s področja dogmatike, duhovne teologije, mistike, razlag Svetega pisma, pa tudi nekaj njegovih pridig. Med najbolj znana dela sodijo: Veliki katehetski govor, O duši in vstajenju, O Mojzesovem življenju ter Homilija (pridiga) o očenašu in o blagrih. Ustavimo se ob njegovi misli o molitvi. Sveti Gregor iz Nise je že v 4. stoletju zapisal: »Vidim namreč, da si ljudje v zdajšnjem življenju za vse bolj prizadevajo kot za molitev. V duši se eden usmeri k temu, drugi k onemu, za dobrino molitve pa jim ni nič mar. Zgodaj hiti trgovec po kupčiji in se pri tem vneto trudi, da prej kakor stanovski tovariši kupcem razkaže svoje blago. /…/ Prav tako tudi kupec v skrbeh, da bi ga drug ne prehitel in bi sam ne dobil tistega, kar potrebuje, ne hiti v cerkev, ampak v prodajalno. In ker imajo vsi enako željo po dobičku in kar tekmujejo, da bi bližnjega prehiteli, jim tisto, s čimer se tako vneto ukvarjajo, krade čas za molitev – ta se je namreč spremenila v čas za kupčijo. /…/ Vsak je zaverovan v tisto, kar ima v rokah, in pozablja na molitveno dejavnost, misleč, da je čas, posvečen Bogu, izguba z ozirom na nalogo, ki si jo je zadal.« Človek skoraj ne more verjeti – zapis, kakor da bi ga zapisali danes. S svetopisemskimi besedami bi lahko rekli: »Nič novega pod soncem!« Človek vseh časov in prostorov je bitje, razpeto med zemeljske stvarnosti (materializem) in duhovni svet oziroma duhovno življenje. Ime Gregor izhaja iz grškega imena Gregorios in pomeni »sem buden, živim«. In točno to nam želim: Bodimo budni! Živimo! Živimo zdajšnji trenutek, živimo ga na polno. Samo zdajšnji trenutek je naš – ne včerajšnji, ne jutrišnji. Zdaj, tukaj!