Karel Gržan: Ekonomija in hrematizem (95 tez za osvoboditev človeka)

Duhovna misel

recording logo

85

Nevzdržnost razmer v Cerkvi je pred 500 leti primoralo Martina Lutra, da je poslal nadškofu Albertu v Mainzu protestno pismo, ki mu je priložil svojih 95 tez. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma, je bil glavni vzrok številnim novostim. Nevzdržnost današnjih razmer pa mora biti vzrok 95 tezam, »pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma« za osvoboditev od izkoriščanja. V njih naj bo poziv, da se odvrnemo od krivičnega in tudi zločinskega ekonomizma in ponovno obudimo nauk resnične ekonomije, katere temeljno poslanstvo je (že v pomenu besede) skrb za dom – poskrbeti za vsakega. Ko so pred 2000 leti vprašali Jezusa, kako naj ljudje kličemo Boga, je rekel, naj ga imenujemo Oče. Če je Bog Oče, pomeni, da smo mi v medsebojni povezanosti drug do drugega odgovorni kakor bratje in sestre. Tudi modreci preteklosti (npr. Platon, Aristotel …) so za legitimno družbeno urejanje razmerij pojmovali le ekonomijo – skrb za slehernika, v nasprotju z ekonomizmom – imenovali so ga hrematizem, ki temelji na kopičenju in bogatenju posameznikov. Zaradi skrajno neetičnih principov so modreci hrematizem označili za nedopustnega. V ekonomiji omejuje pridobitništvo posameznikov skrb za vsakogar – kopičenje je torej omejeno s pravili medsebojne spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti, medtem ko je v hrematizmu kopičenje in bogatenje posameznikov neomejeno. Da sedanje stanje sveta obvladuje zločesti hrematizem, je očitno dejstvo, saj je legitimno, da osem ljudi poseduje toliko bogastva kot revnejša polovica človeštva. Izbranci zlorabljajo večino človeštva kot vir za nebrzdano kopičenje lastnega imetja. Brezdušni hrematistični zajedavski in izkoriščevalski odnos prav tako vlada vsem preostalim oblikam življenja, ki so zaradi tega bivanjsko ogrožene. Nelegitimnost hrematizma potrjujejo številna dejstva – tudi to, da umre vsak dan zaradi revščine – torej globalnega krivičnega koncepta družbene ureditve – več kot 30.000 otrok. Če bi urejali razmerja po načelih ekonomije (skrbi za dom, za slehernika), takšnih groznih dejstev bi ne bilo – le za 10 odstotkov bi morali znižati izdatke za oboroževanje. Ječanje od hrematizma zlorabljenih nas drami k odgovornosti, da se ozavestimo in razkrinkamo zločinski koncept, ki se vzdržuje s tem, da se izdaja za ekonomijo in nam ponuja/vsiljuje »edine možne rešitve«. Resnično, to so edine možne rešitve, vendar ne ekonomije, pač pa zločinskega hrematizma, ki je posedel logiko svetovnega gospodarstva in politike. Prav je, da 500 letnico protestantizma počastimo z aktualnim protestom zoper največjo globalno prevaro našega časa. – Mar ni že čas, da razgalimo zločesti koncept hrematizma in se povrnemo k resnični ekonomiji, ki je skrb za dom – ekonomiji, ki poskrbi za slehernika

Karel Gržan: Ekonomija in hrematizem (95 tez za osvoboditev človeka)

Duhovna misel

Nevzdržnost razmer v Cerkvi je pred 500 leti primoralo Martina Lutra, da je poslal nadškofu Albertu v Mainzu protestno pismo, ki mu je priložil svojih 95 tez. Njegov poziv Cerkvi, naj se vrne k nauku Svetega pisma, je bil glavni vzrok številnim novostim. Nevzdržnost današnjih razmer pa mora biti vzrok 95 tezam, »pribitih na vrata svetišča neoliberalnega kapitalizma« za osvoboditev od izkoriščanja. V njih naj bo poziv, da se odvrnemo od krivičnega in tudi zločinskega ekonomizma in ponovno obudimo nauk resnične ekonomije, katere temeljno poslanstvo je (že v pomenu besede) skrb za dom – poskrbeti za vsakega. Ko so pred 2000 leti vprašali Jezusa, kako naj ljudje kličemo Boga, je rekel, naj ga imenujemo Oče. Če je Bog Oče, pomeni, da smo mi v medsebojni povezanosti drug do drugega odgovorni kakor bratje in sestre. Tudi modreci preteklosti (npr. Platon, Aristotel …) so za legitimno družbeno urejanje razmerij pojmovali le ekonomijo – skrb za slehernika, v nasprotju z ekonomizmom – imenovali so ga hrematizem, ki temelji na kopičenju in bogatenju posameznikov. Zaradi skrajno neetičnih principov so modreci hrematizem označili za nedopustnega. V ekonomiji omejuje pridobitništvo posameznikov skrb za vsakogar – kopičenje je torej omejeno s pravili medsebojne spoštljivosti, pravičnosti in odgovornosti, medtem ko je v hrematizmu kopičenje in bogatenje posameznikov neomejeno. Da sedanje stanje sveta obvladuje zločesti hrematizem, je očitno dejstvo, saj je legitimno, da osem ljudi poseduje toliko bogastva kot revnejša polovica človeštva. Izbranci zlorabljajo večino človeštva kot vir za nebrzdano kopičenje lastnega imetja. Brezdušni hrematistični zajedavski in izkoriščevalski odnos prav tako vlada vsem preostalim oblikam življenja, ki so zaradi tega bivanjsko ogrožene. Nelegitimnost hrematizma potrjujejo številna dejstva – tudi to, da umre vsak dan zaradi revščine – torej globalnega krivičnega koncepta družbene ureditve – več kot 30.000 otrok. Če bi urejali razmerja po načelih ekonomije (skrbi za dom, za slehernika), takšnih groznih dejstev bi ne bilo – le za 10 odstotkov bi morali znižati izdatke za oboroževanje. Ječanje od hrematizma zlorabljenih nas drami k odgovornosti, da se ozavestimo in razkrinkamo zločinski koncept, ki se vzdržuje s tem, da se izdaja za ekonomijo in nam ponuja/vsiljuje »edine možne rešitve«. Resnično, to so edine možne rešitve, vendar ne ekonomije, pač pa zločinskega hrematizma, ki je posedel logiko svetovnega gospodarstva in politike. Prav je, da 500 letnico protestantizma počastimo z aktualnim protestom zoper največjo globalno prevaro našega časa. – Mar ni že čas, da razgalimo zločesti koncept hrematizma in se povrnemo k resnični ekonomiji, ki je skrb za dom – ekonomiji, ki poskrbi za slehernika