Codelli

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program

recording logo

575

CODELLI je pripoved o manj znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija, ki je med letoma 1910 in 1915 v afriškem Togu za nemško telekomunikacijsko podjetje Telefunken zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je nato prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Berlinom. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novonastajajoče filmske industrije je Codelli s Schomburgkom sklenil produkcijsko pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je nato v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli - baronova mati. Zgodba v filmu govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk ter slovenskega igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju. Scenarist in režiser filma Codelli je Miha Čelar.

Codelli

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program

CODELLI je pripoved o manj znanem filmskem projektu znamenitega slovenskega izumitelja barona Antona Codellija, ki je med letoma 1910 in 1915 v afriškem Togu za nemško telekomunikacijsko podjetje Telefunken zgradil radiotelegrafsko postajo, s katero je nato prvi na svetu vzpostavil brezžično povezavo med nemško kolonialno Afriko in Berlinom. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novonastajajoče filmske industrije je Codelli s Schomburgkom sklenil produkcijsko pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je nato v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli - baronova mati. Zgodba v filmu govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk ter slovenskega igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju. Scenarist in režiser filma Codelli je Miha Čelar.