Kólo: Pesem za Matijo Jamo

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program

recording logo

437

Soesja Citroen je uveljavljena jazz pevka, ki že od najstniških let nastopa na Nizozemskem in po svetu. Kadar obišče Slovenijo, išče sledi svojega deda, priznanega slikarja Matije Jame. Ko je Jama študiral pri Antonu Ažbetu v Münchnu, je spoznal Louise van Raders, Nizozemko iz premožne družine. Ker je Louise prejemala rento, sta se mlada slikarja lahko posvečala zgolj slikarstvu. Selila sta se iz kraja v kraj in iskala krajine, polne svetlobe, ki so bile zanju slikarski izziv. Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši, sin Matija, je trinajstleten umrl za meningitisom, in to je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal. Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je tako vsako poletje preživela v Sloveniji. V skromnem stanovanju so povsod ležale Jamove slike in družina se je okužila z umetnostjo. Soesjin brat Hans Citroen je arhitekt, filmar in konceptualni umetnik, ki zadnja leta raziskuje dediščino taborišča Auschwitz. Soesja je po materini smrti izpolnila njeno željo in napisala besedilo k eni od skladb. Nastala je Pesem za mamo, ki ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji. Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.

Kólo: Pesem za Matijo Jamo

Dokumentarni filmi in oddaje – kulturno-umetniški program

Soesja Citroen je uveljavljena jazz pevka, ki že od najstniških let nastopa na Nizozemskem in po svetu. Kadar obišče Slovenijo, išče sledi svojega deda, priznanega slikarja Matije Jame. Ko je Jama študiral pri Antonu Ažbetu v Münchnu, je spoznal Louise van Raders, Nizozemko iz premožne družine. Ker je Louise prejemala rento, sta se mlada slikarja lahko posvečala zgolj slikarstvu. Selila sta se iz kraja v kraj in iskala krajine, polne svetlobe, ki so bile zanju slikarski izziv. Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike. Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši, sin Matija, je trinajstleten umrl za meningitisom, in to je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal. Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je tako vsako poletje preživela v Sloveniji. V skromnem stanovanju so povsod ležale Jamove slike in družina se je okužila z umetnostjo. Soesjin brat Hans Citroen je arhitekt, filmar in konceptualni umetnik, ki zadnja leta raziskuje dediščino taborišča Auschwitz. Soesja je po materini smrti izpolnila njeno željo in napisala besedilo k eni od skladb. Nastala je Pesem za mamo, ki ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji. Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.