Pilotni projekt Dolgotrajna oskrba, ki so ga izvajali na Koroškem in pri katerem so preizkušali novosti iz osnutka Zakona o dolgotrajni oskrbi, je pokazal, da zakonski osnutek prinaša mnogo bolj poenoten postopek vključevanja v dolgotrajno oskrbo, kot je veljal do sedaj. Kdo vse pa bo upravičen do sredstev in storitev, predvidenih za dolgotrajno oskrbo? Kakšna bodo merila razvrščanja upravičencev v različne kategorije? Katere storitve, ki jih bodo izvajale enote za oskrbo in enote za ohranjanje samostojnosti, jim bodo glede na kategorijo pripadale? Bodo v prihodnje ljudje v domovih za starejše in tisti, ki so še doma, deležni primerljivih tako zdravstvenih kot socialnih storitev? Do institucionalnega varstva naj bi bili po osnutku zakona upravičeni večinoma tisti, uvrščeni v 4. in 5. kategorijo; strošek nastanitve bi še naprej nosil uporabnik sam, vendar naj ta ne bi presegel 90 odstotkov najnižje starostne pokojnine in bi ga zmogel plačevati vsak, ki se upokoji s polno delovno dobo. Vsem preostalim upravičencem do dolgotrajne oskrbe naj bi primerljivo oskrbo zagotavljali na domu.
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družbena omrežja (Twitter, Facebook, Scribble, ...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikov. S pritiskom se strinjate z uporabo piškotkov!
Na spletnih straneh RTV Slovenija uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov - podrobnosti. | več o piškotkih
