Alpe-Donava-Jadran

Alpe-Donava-Jadran

recording logo

Vizualna umetnica Vesna Bukovec je ustvarjalka, ki nikoli ne miruje. S svojimi deli se angažirano in kritično odziva na pojave populizma, ksenofobije, novih oblik fašizma, nacionalizma in sovražnega govora. Zanimajo jo šibki členi današnje družbe, vloga žensk in še posebej usoda beguncev. Septembra bo minilo 700 let od smrti velikega pesnika srednjega veka Danteja Alighierija. Dogodkom v jubilejnem letu se pridružuje tudi knjižnica Florio videmske univerze, ki je rokopis Božanske komedije digitalizirala in tako približala širši javnosti. Klaus Bensmann iz Bad Hindelanga v Allgäuu je lastnik usnjarne, v kateri izdeluje hlače, suknjiče in še marsikaj iz strojenega jelenjega usnja. Posebno priljubljene so njegove ročno izvezene usnjene pumparice. Čeprav je Nin v Srednji Dalmaciji majhno mesto, ima zelo bogato in burno zgodovino ter velja za prvo politično, kulturno in versko središče današnje Hrvaške. Nastalo je na območju starorimske Aenone, kot prestolnico nove države so ga priznali leta 879 v pismu papeža Janeza VIII. knezu Branimirju.

Alpe-Donava-Jadran

Alpe-Donava-Jadran

Vizualna umetnica Vesna Bukovec je ustvarjalka, ki nikoli ne miruje. S svojimi deli se angažirano in kritično odziva na pojave populizma, ksenofobije, novih oblik fašizma, nacionalizma in sovražnega govora. Zanimajo jo šibki členi današnje družbe, vloga žensk in še posebej usoda beguncev. Septembra bo minilo 700 let od smrti velikega pesnika srednjega veka Danteja Alighierija. Dogodkom v jubilejnem letu se pridružuje tudi knjižnica Florio videmske univerze, ki je rokopis Božanske komedije digitalizirala in tako približala širši javnosti. Klaus Bensmann iz Bad Hindelanga v Allgäuu je lastnik usnjarne, v kateri izdeluje hlače, suknjiče in še marsikaj iz strojenega jelenjega usnja. Posebno priljubljene so njegove ročno izvezene usnjene pumparice. Čeprav je Nin v Srednji Dalmaciji majhno mesto, ima zelo bogato in burno zgodovino ter velja za prvo politično, kulturno in versko središče današnje Hrvaške. Nastalo je na območju starorimske Aenone, kot prestolnico nove države so ga priznali leta 879 v pismu papeža Janeza VIII. knezu Branimirju.