Članki

Ko mene več ne bo

Ko za seboj puščamo otroka, čigar usoda je prepuščena naključju

Objavljeno: 6. 2. 2015 ob 10:29
Ljubljana - MMC RTV SLO
Opis fotografije: Na fotografiji je plakat za humanitarni glasbeni dogodek Ko mene več ne bo.
Opis fotografije: Na fotografiji je plakat za humanitarni glasbeni dogodek Ko mene več ne bo.

Društvo za pomoč osebam s posebnimi potrebami Drugi dom je združilo svoje moči in 12. februarja v ljubljanskem hotelu Union organizira humanitarni glasbeni dogodek Ko mene več ne bo. Gre za edinstven dogodek v slovenskem prostoru, saj bodo poleg priznanih slovenskih glasbenikov na modni reviji nastopili otroci s posebnimi potrebami. Izkupiček od prodanih vstopnic bodo namenili za projekt Drugi dom, o katerem smo se pogovarjali s pobudnico projekta Andrejo Pader.

Opis fotografije: Na fotografiji sta Andreja Pader in njen sin Filip. Filip sedi na invalidskem vozičku, Andreja pa ga objema z levo roko. Oba se smehljata.
Opis fotografije: Na fotografiji sta Andreja Pader in njen sin Filip. Filip sedi na invalidskem vozičku, Andreja pa ga objema z levo roko. Oba se smehljata.

Organizirali ste humanitarni glasbeni dogodek, na katerem boste zbirali sredstva za Drugi dom. Lahko kaj več poveste o tem projektu?

Projekt je nov, saj je ideja stara slabo leto dni. Rodila se je morda že prej, ob zavedanju, da smo starši otrok s posebnimi potrebami pogosto prepuščeni lastni iznajdljivosti, kako bomo poskrbeli zanje po svoji smrti. A ni bilo dovolj, da se je »rodila«, izražena kot strah ali celo obup. Zato je pred letom dni dobila obliko kot majhna hišica, ki bo prijazno spominjala na dom. Projekt je iskanje konkretne rešitve, ob kateri se bom potolažena in mirna spoprijemala s staranjem, boleznimi in ne nazadnje s svojim odhodom. Ker si dom predstavljam kot prostor, na katerega me vežejo ljudje, in ob predstavi, kaj vrednega mi ob morebitni izgubi meni dragih preostane, so to najbrž stvari, ki me bodo spominjale na prvotni dom. Pri meni se močno izraža projiciranje sebe same v neke okoliščine, in če izhajam iz sebe in seveda Filipa, lahko z gotovostjo trdim, da ima Drugi dom globlji pomen, kot se zdi na prvi pogled. Pogosto povem, da bo vse tako kot nekoč, le staršev ne bo.

Koliko sredstev potrebujete za njegovo uresničitev?

Težko govorim o sredstvih. Najprej potrebujemo zemljo za prvi Drugi dom. Niso dovolj načrti v mislih, temveč jih je treba prenesti na papir. Vsekakor se pogovarjamo tako o sredstvih kot tudi o tem, da verjamemo, da Drugi dom lahko zraste s pomočjo prostovoljcev, ljudi, ki imajo posluh in razumevanje. Ko čas dozori, pa bomo seveda za pomoč prosili tudi državo in se prijavili na kakšen evropski razpis.

Komu bo Drugi dom namenjen in kdo bo skrbel za varovance?

Drugi dom bo namenjen osebam s posebnimi potrebami, ki ne potrebujejo 24-urne medicinske oskrbe ali so zaradi stanj in bolezni priključene na medicinske aparature – torej prav vsem, ki so do smrti staršev lahko bivali v domačem okolju. Za stanovalce bodo skrbeli redno zaposleni in k sodelovanju bomo povabili prostovoljce, ki jim je življenje in delo z osebami s posebnimi potrebami blizu. Tudi redno zaposleni naj bi imeli izkušnje, bodisi profesionalne bodisi so bili z osebami s posebnimi potrebami v stiku v vsakodnevnem življenju. Predvsem pa so naše glavno vodilo sočutje, razumevanje in osebnostne vrednote, ki jih Drugi dom gotovo prepoznava in so za delovanje »umetno« ustvarjenega približka prvotnega doma najpomembnejše. Poenostavljeno: to je nekdo, ki obriše mizo in sede za računalnik, igra kitaro, pa tudi pomete kuhinjo, pripravi toplo kopel, prinese sok. Sama organizacija dela mora potekati tako kot doma. Če je oseba s posebnimi potrebami sposobna delo opraviti sama, jo bomo k temu spodbujali. Če ne, ga bo opravil zaposleni. Kar ne pomeni, da Drugi dom ne bo zaposlil kuharice za glavne obroke in čistilke za večja čiščenja.

Denar za ta projekt boste zbirali tudi s humanitarnim glasbenim dogodkom Ko mene več ne bo, ki bo 12. februarja v Ljubljani. Kako ljudje dobre volje lahko pomagajo?

Vsekakor je za naše društvo pomembna vsaka donacija. Ljudje pogosto mislijo, da deset evrov ni dovolj velik prispevek, ampak vsak evro je dragocen. Je kamenček za tlakovanje poti do Drugega doma. Tisti, ki bi nam radi pomagali, lahko pokličejo na našo donacijsko številko 090 93 30 34 in tako darujejo 2,99 evra. 12. februarja pa vse vabimo na naš humanitarni dogodek Ko mene več ne bo. Vstopnice so naprodaj na vseh prodajnih mestih Eventima oziroma na vseh Petrolovih črpalkah, lahko pa se obrnejo tudi na člane našega društva. Tudi donacije v obliki predmetov, ki jih izdelujejo ljubiteljsko, so še vedno dobrodošle, saj »mala prodajalna« Drugi dom deluje naprej.

Kako bo potekala prireditev, kdo vse bo na njej nastopil?

Prireditev je glasbeno-modni dogodek. Nastopajoči so se odrekli honorarjem in nam srčno stopili naproti. Ponosni smo, da bodo z nami Slavko Ivančič, Werner, Tanja Zajc Zupan in Teja Saksida, Brigita Šuler, Gal Gjurin, Lado Leskovar, Lara Jankovič, Gušti in Nina, Policijski orkester in Matjaž Mrak ter finalista šova Slovenija ima talent Barbara in Klemen, ki sta plesala na vozičku. Posebne zvezde, brez katerih dogodka ne bi bilo, bodo naši manekeni: Živa Golob, Klavdija Macarol, Nastja Bošnik, Anja Vovk, Nejc Plajnšek, Matej Kolbl, Nejc Zakovšek in Filip Jagodič. Dogodek bo povezovala Lorella Flego, scenarist in režiser dogodka pa je Tomaž Letnar.

Naslov prireditve Ko mene več ne bo je precej zgovoren. To je tudi naslov pesmi, kajne?

Slavko Ivančič poje to globoko sporočilno pesem: »Ko mene več ne bo, bo glasba še igrala, nekdo ti bo prepeval in ti se boš smejala, ko mene več ne bo ... smej se, ko me več ne bo. Spomin name naj ti bo topel in prijeten. In če tudi jočeš kdaj za mano, vselej bom. Smeli koraki skozi življenje tudi za čas, ko mene več ne bo.« Seveda je vselej najtežje zavedanje, da nas nekoč zares ne bo, še posebno če za seboj puščamo otroka, čigar usoda je prepuščena naključju.

Lahko rečemo, da gre za edinstven dogodek v slovenskem prostoru, saj bodo na modni reviji nastopili otroci s posebnimi potrebami. Kako so potekale priprave?

Gotovo je dogodek edinstven v slovenskem prostoru in upam, da je kot takšen tudi prepoznan. Z dogodkom sporočamo, da ni tako nepomembno, kako se v zunanjem okolju pokažejo osebe s posebnimi potrebami. Če ne vidim, ne pomeni, da imam lahko na hlačah velik madež, če sem na invalidskem vozičku, pa ne, da imam na sebi tri številke prevelike hlače. Sporočilo je precej preprosto: Kar ni dobro zate, ni dobro niti za nas. Če si lahko kdaj »bolj lep kot lep« ti, sem lahko tudi jaz. Naši otroci pogosto nimajo valet, maturantskih plesov, se ne udeležujejo dogodkov. Ker nimajo priložnosti. Ta dogodek je le ena izmed zamujenih priložnosti oziroma takih, ki se iz omenjenih razlogov ne bo nikoli zgodila. Brez pomoči vsekakor ne bi zmogli. Vsak člen je pomemben. Od frizerke do vas, ki predstavljate našo zgodbo. Iskrena hvala vsem.x

Vesna Pfeiffer