Znanost proti plazovom

Ugriznimo znanost

recording logo

341

V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno.

Znanost proti plazovom

Ugriznimo znanost

V Vargasu v Venezueli je leta 1999 dva tedna neprestano deževalo. Zrušila se je gora in plazovi so s seboj odnesli več naselij, kar je terjalo 15 tisoč človeških žrtev. To je bil eden najhujših plazov v svetovnem merilu. V Sloveniji naj bi se do danes sprožilo med 7 in 10 tisoč zemeljskih plazov, kar četrtina jih ogroža prometno infrastrukturo ali druge objekte. Zakaj nastane plaz in kaj je pravzaprav tisto, kar ga sproži? Kako poteka ocenjevanje premikanja tal in ali se sploh da predvideti, da bo neko območje nevarno.