Zgodba o kavi in mežiškem pozdemlju

Na lepše, oddaja o turizmu

recording logo

618

Na vrhniško kavo in v mežiško podzemlje! Tokratno oddajo Na lepše posvečamo zgodbi o kavi, kot novi butični zgodbi slovenskega turizma in pa vedno sveži ponudbi, ki jo ponuja opuščeni rovi rudnika svinca in cinka v Mežici. Koroška ima dolgoletno rudarsko zgodbo. Rudnik svinca in cinka v Mežici sodi namreč med najstarejše rudnike v tem delu Evrope, saj se je v njem odkopavalo rudo že pred tristopetdesetimi leti. Ko so leta 1988 začeli zapirati rudnik, so rudarji in kulturni entuziasti prišli na idejo, da bi ohranili kulturno, naravno in tehnično dediščino. Rudnik so zapirali tako, da so iz njega postopoma delali muzej. Ohranili so vse rove, stroje, podzemno železnico, prezračevalne naprave in infrastrukturo. Zgodba o kavi pa se začne na Vrhniki, kjer je doma najbolj znana slovenska skodelica kave. Tu se bo že maja prihodnje leto kulturni turizem Ivana Cankarja nadgradil s Festivalom kave. Na policah TIC-a Vrhnika že nekaj časa ponujajo unikatne skodelice z različnimi podobami Cankarja, prav tako je v določenih vrhniških gostilnah možno spiti znamenito Cankarjevo kavo. Njeni sledovi vodijo do družinske pražarnice kave Escobar, ki ima sedež prav na Vrhniki in se zadnje čase uspešno vklaplja v vrhniško kavno zgodbo. Glede na produkt pa tudi v butični pivovarni Humanfish, po zgledu ajdovskega Pelicona, razmišljajo o nekakšni variaciji piva na temo kave. Kdo ve, mogoče pa je Cankar namesto kave za svoj literarni navdih pil pivo?

Zgodba o kavi in mežiškem pozdemlju

Na lepše, oddaja o turizmu

Na vrhniško kavo in v mežiško podzemlje! Tokratno oddajo Na lepše posvečamo zgodbi o kavi, kot novi butični zgodbi slovenskega turizma in pa vedno sveži ponudbi, ki jo ponuja opuščeni rovi rudnika svinca in cinka v Mežici. Koroška ima dolgoletno rudarsko zgodbo. Rudnik svinca in cinka v Mežici sodi namreč med najstarejše rudnike v tem delu Evrope, saj se je v njem odkopavalo rudo že pred tristopetdesetimi leti. Ko so leta 1988 začeli zapirati rudnik, so rudarji in kulturni entuziasti prišli na idejo, da bi ohranili kulturno, naravno in tehnično dediščino. Rudnik so zapirali tako, da so iz njega postopoma delali muzej. Ohranili so vse rove, stroje, podzemno železnico, prezračevalne naprave in infrastrukturo. Zgodba o kavi pa se začne na Vrhniki, kjer je doma najbolj znana slovenska skodelica kave. Tu se bo že maja prihodnje leto kulturni turizem Ivana Cankarja nadgradil s Festivalom kave. Na policah TIC-a Vrhnika že nekaj časa ponujajo unikatne skodelice z različnimi podobami Cankarja, prav tako je v določenih vrhniških gostilnah možno spiti znamenito Cankarjevo kavo. Njeni sledovi vodijo do družinske pražarnice kave Escobar, ki ima sedež prav na Vrhniki in se zadnje čase uspešno vklaplja v vrhniško kavno zgodbo. Glede na produkt pa tudi v butični pivovarni Humanfish, po zgledu ajdovskega Pelicona, razmišljajo o nekakšni variaciji piva na temo kave. Kdo ve, mogoče pa je Cankar namesto kave za svoj literarni navdih pil pivo?