Prezrti arhitekturni pečat Eda Mihevca

Glasovi svetov

recording logo

80

Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič.

Prezrti arhitekturni pečat Eda Mihevca

Glasovi svetov

Edo Mihevc je s svojim bogatim arhitekturnim in urbanističnim opusom v obdobju povojnega modernizma v slovenskem prostoru pa tudi v zamejstvu pustil močan pečat. Njegova vidnejša dela so kompleks Litostroj, bar hotela Slon, hiša (metuljček) na Ježici, palača Impex na Be­ethovnovi ulici, Kozolec, Metalka, Slovenski kulturni dom v Trstu, hotel Metropol v Luciji, Avditorij Portorož in hotel Holiday Inn. Njegov regionalni načrt razvoja slovenske obale je prvi urbanistični načrt pri nas. Že omenjeni Kulturni dom na ulici Petronio v Trstu pa je eno najlepših del slovenskega modernizma. Od Mihevčeve smrti so sicer minila že tri desetletja, kljub temu pa je pomen njegovega dela v stroki in družbi še vedno premalo znan. O prezrtem arhitekturnem pečatu Eda Mihevca bodo v oddaji Glasovi svetov govorili raziskovalci njegovega opusa: arhitektka in docentka na Fakulteti za dizajn magistra Jasna Kralj Pavlovec, umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Fakulteti za humanistične študije na Primorski univerzi magistra Neža Čebron Lipovec, avtor monografije z naslovom Edo Mihevc: izbrana dela in nekdanji profesor Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani dr. Janez Kresal in zgodovinar arhitekture, kustos za novejšo slovensko arhitekturo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani dr. Bogo Zupančič.